Govor predsednika vlade mag. Antona Ropa na otvoritvi srečanja

Brdo pri Kranju, 7. november 2003

Spoštovana Predsednika vlad, ministri, cenjeni gosti,

v zadovoljstvo mi je, da lahko ob deseti obletnici, pozdravim pogodbenice Srednjeevropskega prosto trgovinskega sporazuma, danes tudi z novo pogodbenico - Hrvaško. To je spoštovanja vreden jubilej dobrega in koristnega sodelovanja med državami, med državami, ki imamo skupen pogled v prihodnost. Danes zbrani predstavniki držav pristopnic, kandidatk in tistih, ki to želijo čimprej postati, želimo živeti v demokratični, razvojno in socialno uspešni Evropi. To je naša skupna vizija. V takšni Evropi želimo živeti. Za ta cilj delujemo.

Takšne načrte in pričakovanja bomo uresničili v okviru verjetno najuspešnejše mnogonacionalne integracije v svetu - v okviru Evropske unije. Le ta danes predstavlja središče evropskega blagostanja, demokratičnih standardov, varovanja človekovih pravic, okolja, ekonomske in razvojne prosperitete, stabilnosti in varnosti. Evropska unija predstavlja generator evropskega razvoja, tržnega, svobodnega gospodarstva in s tem konkurenčnosti, tekmovalnosti, solidarnosti in najvišjih standardov. Za vstop vanjo se je torej potrebno temeljito pripraviti, tako v okviru meja nacionalne države, kakor tudi na mednarodni ravni, kjer so zahteve odličnosti še večje. Naše ekonomije se morajo usposobiti za najzahtevnejše oblike gospodarskega poslovanja, za procese konkurenčnosti v okviru Evropske unije. Pri tem je bila in ostaja vloga CEFTE velikega pomena. CEFTA ni le okrepila ekonomskih in trgovinskih odnosov med pogodbenicami, njen prispevek je tudi v procesih integracije v Evropi. Predstavlja izjemno koristni "učni proces" ali proces priprav za prehod v pogoje ostre konkurence enotnega trga. CEFTA je predhodnica zahtevnim procesom nominalne in realne konvergence visokim konkurenčnim standardom, ki vladajo v Evropski uniji.

Spoštovani,

Cefta je svojo nalogo v tem obdobju dobro opravila. Vzpostavili smo učinkovito cono svobodne trgovine, ki obsega 100 milijonov ljudi in področje od Jadranskega do Baltskega in Črnega morja. Sodelovanje na gospodarskem področju je odprlo vrata tudi na ostalih področjih. Cefta je dokazala, kako pomembno in vsestransko uspešno je lahko regionalno sodelovanje in kakšno moč imajo združeni interesi.

Najšibkejši člen v tem procesu pa še vedno ostaja trgovina s kmetijskimi proizvodi. Vsako leto namreč ugotavljamo, da se na tem področju pojavljajo izvozne subvencije in zato tudi novi zaščitni ukrepi. Kratkoročna zaščita domačega kmetijstva je sicer priporočljiva v primeru izjemnih neravnovesij na trgu, dolgoročno pa takšni ukrepi ne prispevajo k hitrejšemu prilagajanju proizvajalcev novim usmeritvam in konkurenčnim pritiskom. Iti v korak s časom je zato ključno za preživetje te panoge in pomembno za ugoden nadaljnji razvoj trgovine s kmetijskimi proizvodi med državami Cefte.

Naslednje leto bo prineslo znatne spremembe v trgovinsko sodelovanje med državami Cefte. Sodelovanje med državami, ki s 1. majem 2004 postajajo članice Evropske unije, in med pogodbenicami Cefte bo slonelo na pridružitvenih oz. stabilizacijsko pridružitvenem sporazumu. Le-ti se nekoliko razlikujejo od trenutne trgovinske ureditve. Da bi ohranili osnovni namen Cefta sporazuma, pa tudi sporazumov o pristopu k Evropski uniji, to je ohranjanje in širitev trgovinskih tokov med državami, se Slovenija zavzema za postavitev takšnih režimov trgovanja med državami Evropske unije in članicami Cefte, ki vsaj ohranjajo obstoječe ureditve. Zato podpiramo čimprejšnjo sklenitev prilagoditvenih protokolov, ki bodo upoštevali novo število članic Evropske unije in doseženo stopnjo liberalizacije. Naše medsebojno sodelovanje omogoča diverzifikacijo naše zunanjetrgovinske in naložbene dejavnosti in prinaša stabilnost v naš razvoj.

V Sloveniji smo na splošno zadovoljni z razvojem trgovine z državami pogodbenicami Cefte. Od leta 1996, ko smo postali država pogodbenica, beležimo konstantno rast blagovne menjave. Stopnje rasti, ki se po letih sicer precej razlikuje, so na strani izvoza dosegale v povprečju okoli 17% letno, na strani uvoza pa okoli 14% (brez Hrvaške). Na pomembnost medsebojne trgovine opozarja dejstvo, da so te rasti praviloma presegale stopnje rasti celotnega izvoza in uvoza Slovenije in to tudi za več kot 10 odstotnih točk. Kar opažamo v zadnjem letu in pol je zmanjševanje primanjkljaja, ki je tradicionalno prisoten v naši medsebojni menjavi, kar je še en pozitiven trend, saj kaže, da menjava z državami Cefte postaja bolj uravnotežena.

Gospe in gospodje,

Današnji okrogli jubilej ima morda grenak priokus. Je naše zadnje druženje v tej obliki. Pet pogodbenic prihodnje leto zapušča CEFTO. Postale bodo namreč polnopravne članice EU. Trdno verjamem, da z našim odhodom CEFTA ne bo zamrla. Tri pogodbenice bodo v njenem okviru še naprej delovale. Oblika našega gospodarskega sodelovanja se bo sicer spremenila, cilj pa ostaja skupni - čimprej skupaj zaživeti v Evropski uniji.

Širitev Evropske unije ne sme povzročiti novih delitev v Evropi. Ravno obratno - širitev mora pomeniti in ponuditi nove izzive, nove perspektive in možnosti tudi za države, ki jih širitveni val še ne bo zajel. Politika "odprtih vrat" Evropske unije in proces širitve se mora nadaljevati. Veseli nas, da sta Bolgarija in Romunija trdno na poti, ki nas bo v kratkem ponovno združila. Želimo si, da njun sopotnik na tej evropski poti čimprej postane tudi Hrvaška.

Kot sem že povedal, širitev prihodnje leto vodi Evropsko unijo k novim sosedam na njenih zunanjih mejah. S temi novimi sosedami bo Unija, in mi z njo, razvila nove oblike in koncepte sodelovanja. To so pobude za združevanje Evrope. Med iniciatorji takšnega sodelovanja, pobud za dodatna sredstva in fonde za sosedsko, čezmejno sodelovanje so Finska, Avstrija in Slovenija. Te pobude so podane s ciljem hitrejše konvergence novih sosed Evropske unije, spodbujanja regionalnega razvoja in povezovanja regij obmejnih držav na novih zunanjih mejah Unije, s ciljem manjšanja razlik v Evropi in njene hitrejše integracije.

Spoštovani,

Kljub začasni ločitvi, ki je pred nami, pa se bomo v prihodnje, poleg gospodarskega sodelovanja, morali ukvarjati z nalogami, ki so v tem trenutku aktualne in skupne vsem nam v Evropi, tudi državam CEFTE. Prvenstveno gre za oživitev gospodarskega razvoja in rasti v dobrobit državljanov naših držav. Unija se pospešeno ukvarja z oživitvijo gospodarstva. Ena temeljnih pobud za dosego tega cilja je "Pobuda za rast" s sklopom finančnih in zakonodajnih ukrepov za spodbujanje vlaganj v vseevropska čezmejna omrežja (TEN) in pomembnih projektov raziskav, inovacij, znanja in razvoja. "Pobuda za rast", dopolnjena z nacionalnimi programi rasti, naj bi pospešila izvajanje Lizbonske strategije in spodbujala zasebne naložbe v prednostne projekte. Med prioritete sodijo trans evropska transportna, energetska in telekomunikacijska omrežja. To je nujna infrastruktura za povečanje dolgoročne rasti. Poleg tega bo potrebno voditi makroekonomsko politiko usmerjeno v ustvarjanje novih delovnih mest, vzdržno gospodarsko rast, pospeševati ekonomsko in socialno kohezijo, izvajati strukturne reforme. Seveda pa je potrebno promovirati tudi investicije ne le v infrastrukturo temveč tudi v človeški kapital, v izobraževanje in znanje, ki sodijo med temelje razvoja vsake sodobne družbe. Finančni viri so omejeni - pospešiti gospodarsko rast z investicijami v infrastrukturo ali človeški kapital, je srž razprav v EU. Je mogoče sočasno investirati v oboje? Srednja pot? To dilemo bo potrebno hitro razrešiti. Povečanje konkurenčnosti bo odločilnega pomena. Seveda ob istočasni skrbi za okolje in socialno dimenzijo.

Zakaj govorim o skupni nalogi - povečanju gospodarske rasti. Zato, ker je le ta ključna v luči nadaljnjih širitev Unije, saj bi nasprotno, ob nizki rasti širitev lahko še okrepila efekt gospodarske stagnacije, le ta pa bi povratno otežkočila uspešno integracijo novih članic.

Poleg gospodarskega razvoja in rasti je za Unijo in države, ki bodo v prihodnosti stopile vanjo, ena temeljnih nalog tudi oblikovanje nove institucionalne strukture v prihodnosti. Osnove zanjo je podala Konvencija, dokončno pa jo bo oblikovala Medvladna konferenca. Temeljne dileme se nanašajo na število parlamentarcev v EP, vlogo nacionalnih parlamentov, število in vlogo komisarjev, definiranje predsedujočega Svetu in vloge zunanjega ministra EU, teži glasov posameznih držav in modelu predsedovanja formacijam sveta. Tehta se med ravnotežjem velikih in malih držav, med Svetom in Komisijo. Več medvladnega ali komunitarnega principa. Razmišlja se o ohranitvi identitete zlasti majhnih narodov v veliki Uniji. Kako Unijo čim bolj približati ljudem? Najpomembnejše pa je, da Evropa dobi Ustavno listino. Skrajni rok je do širitve maja 2004, zaželen pa že decembra letos. Seveda časovni pritisk ne sme vplivati na kvaliteto dolgoročnih rešitev. Ta ustava bo namreč urejala prihodnost vseh nas.

Spoštovane gospe, gospodje,

Kaj bo z CEFTO v prihodnosti? Po tem, ko bodo v EU vstopile tudi Bolgarija, Romunija in Hrvaška. Izkušnja z njo je bila in je za vse nas pozitivna. Bo njeno življenje teklo dalje? Lahko govorimo o njeni perspektivi? So na vidiku nove članice?

Državam Zahodnega Balkana je Unija v Solunu dala jasno perspektivo članstva. Ponudila jim je Stabilizacijsko pridružitveni proces skozi prav take sporazume. V okviru teh sporazumov naj bi te države okrepile svoja gospodarstva, konkurenčnost, izvajale potrebne strukturne reforme, skratka začele naj bi proces konvergence z Unijo in zagotovile lasten stabilen razvoj. V tem okviru naj bi med seboj sklenile prosto trgovinske sporazume. Mogoče bi bil za to primeren tudi okvir CEFTE. Kot smo ugotovili je bil in je ta okvir za vse nas koristen in uspešen. Na voljo je, seveda ob izpolnitvi kriterijev, torej tudi ostalim državam Zahodnega Balkana, da z delovanjem v njem svojo pot v Evropsko unijo še pospešijo.

Spoštovane dame, gospodje,

Naše zadnje srečanje naj bo uspešno in prijateljsko, kot je bilo v teh desetih letih CEFTE. Ti sadovi naj pripomorejo k še boljšemu medsebojnemu sodelovanju. Nekaj se nas poslavlja, nekaj vas v CEFTI ostaja, a vsi s kupnimi cilji - zaživeti v skupni evropski hiši. Bolgariji želim veliko uspeha pri predsedovanju naslednje leto. Hvala.