Namen, cilji in obseg
Glavni namen Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini je že dosežen, tj. vzpostavitev območja proste trgovine v prehodnem obdobju, ki se je končalo 1. januarja 2001, v skladu z določbami tega sporazuma ter 24. člena GATT-a.
Poleg omenjenega so cilji sporazuma, da se z razširitvijo trgovine uskladi razvoj gospodarskih odnosov med pogodbenicami, pospešuje napredek gospodarskih dejavnosti pogodbenic, dvigne življenjski standard in zagotovijo boljše možnosti za zaposlovanje ter povečanje storilnosti in finančne stabilnosti. Cilj sporazuma je tudi zagotavljanje poštenih pogojev konkurence v trgovinski menjavi med pogodbenicami ter z odstranjevanjem trgovinskih ovir prispevati k skladnemu razvoju in širjenju svetovne trgovine.
Bistveni del sporazuma so načini in dinamika liberalizacije trgovine s kmetijskimi in industrijskimi izdelki med pogodbenicami Cefte:
Industrijski izdelki
Carine pri uvozu industrijskih izdelkov so se za najmanj občutljive izdelke med pogodbenicami odpravile že z začetkom uporabe sporazuma. Za druge industrijske izdelke pa so se carine postopno zniževale in se s 1. januarjem 2001 v celoti odpravile (razen za uvoz rabljenih avtomobilov v Poljsko in Romunijo, za katere so se carine odpravile s 1. januarjem 2002).
Slovenija je svoje carine pri uvozu v celoti odpravila:
- za industrijske izdelke s poreklom iz Slovaške republike s 1. januarjem 1996 (že na podlagi Sporazuma o prosti trgovini med Slovaško republiko in Republiko Slovenijo, ki je veljal pred podpisom Sporazuma o pristopu Republike Slovenije k Cefti), za industrijske izdelke s poreklom iz Češke republike s 1. januarjem 1996 (za uvoz rabljenih avtomobilov pa s 1. januarjem 1997) že na podlagi Sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Češko republiko,
- za industrijske izdelke s poreklom iz Bolgarije s 1. januarjem 2000,
- za industrijske izdelke s poreklom iz Madžarske s 1. januarjem 2001,
- za industrijske izdelke s poreklom iz Poljske s 1. januarjem 2001,
- za industrijske izdelke s poreklom iz Romunije s 1. januarjem 2001,
- za industrijske izdelke s poreklom iz Hrvaške s 1. januarjem 2001 (že na podlagi Sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško).
Kmetijski izdelki
Sistem koncesij v trgovini s kmetijskimi izdelki sestavljajo lista A, ki vsebuje izdelke, za katere so carine odpravljene, lista B, ki vsebuje izdelke, za katere veljajo znižane carinske stopnje (v trgovini med vsemi pogodbenicami Cefte, razen z nekaterimi izjemami pri Hrvaški, se uporabljata enaki listi), ter dvostranski listi C in D, ki sta dogovorjeni med posameznimi pogodbenicami Cefte in vsebujeta izdelke, za katere so carinske stopnje znižane ali so carine odpravljene, in sicer bodisi za uvoz v okviru carinskih kvot bodisi za neomejen uvoz. Listi C in D pri nekaterih pogodbenicah zajemata tudi nekatere izdelke z list A in B, zaradi česar postajata listi A in B vse manj enotni.
Splošne določbe
Splošne določbe Cefte pa zajemajo določbe o pravilih o poreklu blaga in sodelovanju pri carinskih zadevah, določbe o notranjem obdavčenju, splošnih izjemah, izjemah zaradi varnosti, državnih monopolih, plačilih, pravilih konkurence za podjetja, državni pomoči, javnih naročilih, varstvu intelektualne lastnine, dampingu, splošnih zaščitnih ukrepih, plačilnobilančnih težavah, ponovnem izvozu in resnem pomanjkanju blaga, razvojno klavzulo, določbe o Skupnem odboru, trgovinskih odnosih, ki jih urejajo drugi sporazumi, ter določbe o veljavnosti in odpovedi sporazuma.
Pogoja za pridobitev statusa nove pogodbenice
Z namenom olajšati pristop novih pogodbenic k Cefti je bil prvotni sporazum leta 1995 dopolnjen z uvedbo Člena 39a. Ta člen uvaja dva pogoja za pridobitev statusa nove pogodbenice, ki sta:
- prosilka mora biti država, ki je v Evropi;
- prosilko morajo sprejeti vse pogodbenice Cefte.
Obstajata še dve drugi merili za pristop k Cefti, ki sta bili določeni na srečanjih predsednikov vlad pogodbenic Cefte, in sicer:
- članstvo v Svetovni trgovinski organizaciji,
- podpis Pridružitvenega sporazuma z EU.
