Pristop Hrvaške k Cefti

Hrvaška je v juliju 2001 vložila prošnjo za pristop k Cefti. Skupni odbor Cefte je v oktobru 2001 sprejel odločitev, da se lahko začnejo pogajanja med državami Cefte (Bolgarija, Češka republika, Madžarska, Poljska, Romunija in Slovaška republika) na eni in Hrvaško na drugi strani. Pogajanja, ki so se začela v začetku leta 2002, so se končala 8. oktobra 2002 s parafiranjem sporazuma. Sporazum je bil podpisan 5. decembra 2002 v Zagrebu. Uporabljati se je začel 1. marca 2003, kajti prej sta ga morali ratificirati Romunija in Slovenija, medtem ko imajo preostale države Cefte ter Hrvaška možnost za začasno uporabo sporazuma.

Slovenija je sporazum ratificirala 26. februarja 2003. Sporazum je objavljen v Uradnem listu RS - Mednarodne pogodbe, št. 5/03 (Ur. l. RS, št. 23/03).

Bistveni del sporazuma o pristopu so načini in dinamika liberalizacije medsebojne trgovine z industrijskimi in kmetijskimi izdelki med državami Cefte in Hrvaško. Določbe zdaj veljavnega Sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, vključno s spremembami, ki jih je s 1. julijem 2002 na področju trgovine s kmetijskimi izdelki prinesel Dodatni protokol št. 1, so se prenesle v Sporazum o pristopu Republike Hrvaške k Cefti (trgovino med Slovenijo in Hrvaško v okviru Sporazuma o pristopu Republike Hrvaške k Cefti urejata protokola 37 in 43). Carine pri uvozu industrijskih izdelkov so tako še naprej medsebojno odpravljene. V trgovini s kmetijskimi izdelki pa so carine in posebne uvozne dajatve odpravljene za izdelke, naštete v prilogi A, znižane za izdelke v prilogi B ter znižane oz. odpravljene v okviru carinskih kvot za izdelke v prilogi C oz. D k Protokolu 43. Sporazum o pristopu Republike Hrvaške k Cefti je pri carinskih stopnjah prinesel samo dve spremembi. Prvič, za vode brez sladkorja, oljčno olje in konzervirane ribe, ki so uvrščene v prilogo A, se bodo carine postopno odpravile v prehodnem obdobju v skladu z določbami Priloge A1 k Protokolu 43. In drugič, za goveje in svinjsko meso, pršut, testenine in jabolčni sok, ki so uvrščeni v Prilogo B, pa se bodo carine postopno zniževale v prehodnem obdobju v skladu z določbami Priloge B1 k Protokolu 43.

S pristopom Republike Hrvaške k Cefti so se nadgradila tudi pravila o poreklu blaga. Pridobitev porekla je pogoj, da se lahko izdelek izvaža oz. uvaža preferencialno. Nova pravila o poreklu omogočajo ne samo dvostransko kumulacijo, ampak tudi t. i. razširjeno kumulacijo. To pomeni, da se pri pridobitvi slovenskega porekla upoštevajo (poleg slovenskih in hrvaških materialov) tudi materiali s poreklom iz drugih držav udeleženk vseevropske kumulacije (npr. Evropske unije). Nekateri izdelki, ki po dvostranskem sporazumu o prosti trgovini niso mogli pridobiti porekla, s pristopom Hrvaške k Cefti pridobijo poreklo in se s tem izvozijo po preferencialni stopnji.

Sporazum o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško se je z začetkom uporabe Sporazuma o pristopu Republike Hrvaške k Cefti prenehal uporabljati.