Zasedanje Skupnega odbora

4. julij 2003, Bled

Slovenija je bila kot predsedujoča Skupnemu odboru Cefte v letu 2003 organizatorica letošnjega zasedanja Skupnega odbora Cefte, ki je potekalo 4. julija letos na Bledu. Zasedanje je vodila dr. Tea Petrin, ministrica za gospodarstvo.

Na rednem letnem zasedanju Skupnega odbora Cefte 4. julija letos na Bledu so pogodbenice ocenile razvoj medsebojne trgovine v letu 2002 in letos ter obravnavale te teme:

  • dejavnosti Pododbora za trgovino s kmetijskimi izdelki;
  • zaščitni ukrepi, ki jih uporabljajo pogodbenice Cefte;
  • dejavnosti na področju medsebojnega priznavanja rezultatov preizkušanja in certifikatov za industrijske izdelke;
  • izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz 24. člena Cefte (javna naročila);
  • pregled stanja ratifikacije sporazumov o pristopu in dodatnih protokolov;
  • vstop petih držav Cefte v EU. V zvezi s to temo so si države izmenjale informacije o pogajanjih z EU in poglede o spremembah odnosov med državami Cefte po vstopu v EU.

Poleg skupnega zapisnika (Agreed Minutes) so bili podpisani tudi Sporazum o spremembah in dopolnitvah Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini, Dodatni protokol št. 13 k Cefti in Dodatni protokol št. 14 k Cefti.

Na zasedanju Skupnega odbora Cefte, ki je bilo uspešno, je bilo izraženo enotno stališče, da so dosedanji rezultati v okviru Cefte dobro izhodišče za prihodnje delovanje v okviru Evropske unije, ki je cilj vseh pogodbenic.

Glavne ugotovitve zasedanja, ki jih je na tiskovni konferenci povzela ministrica za gospodarstvo dr. Tea Petrin:

"Dovolite mi, da povzamem glavne ugotovitve današnjega zasedanja Skupnega odbora Cefte. Skupni odbor je pozitivno ocenil razvoj blagovne menjave med državami Cefte. Stalno naraščanje blagovne menjave je značilno za celotno 10-letno obdobje delovanja Cefte in se nadaljuje tudi letos. Za Slovenijo so države Cefte v preteklem letu pomenile nekaj več kot 9 % njene celotne blagovne menjave. Skupaj s Hrvaško, ki je marca letos postala pogodbenica tega sporazuma, ta delež znaša nekaj več kot 15 %. V preteklem letu se je slovenski izvoz v države Cefte povečal za dobro petino in dosegel dobrih 900 milijonov USD; prav toliko je v tem obdobju znašal izvoz v Hrvaško. Uvoz iz držav Cefte pa se je povečal za 7 % in dosegel nekaj več kot milijardo USD. Zelo spodbudni so tudi letošnji podatki.

Sporazum je pomembno prispeval k ugodnemu razvoju blagovne menjave. Med državami Cefte je dosežena visoka stopnja liberalizacije medsebojne trgovine. Carine za industrijske izdelke so v celoti odpravljene, tudi s Hrvaško, saj je imela ta država pred pristopom k Cefti sklenjene dvostranske sporazume o prosti trgovini skoraj z vsemi državami Cefte. Odpira pa se tudi kmetijski sektor, ki je že po svoji naravi občutljivejši.

V okviru Cefte je že nekaj časa dejaven tudi Pododbor za trgovino s kmetijskimi izdelki kot "forum" za izmenjavo informacij in podatkov o kmetijskih politikah držav Cefte ter reševanje vprašanj v trgovini s kmetijskimi izdelki. Letošnje zasedanje tega pododbora je potekalo maja v Ljubljani. Skupni odbor je pozdravil dosežke nekaterih držav pri nadaljnji liberalizaciji trgovine s kmetijskimi izdelki. Na drugi strani pa se žal ni mogel izogniti obravnavi težav, ki ovirajo trgovino s kmetijsko-živilskimi izdelki. To so tako zaščitni ukrepi kakor tudi visoke izvozne subvencije nekaterih držav.

Poleg Skupnega zapisnika so bili podpisani tudi trije dokumenti, ki so sestavni del Cefte: Sporazum o spremembah in dopolnitvah Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini ter Dodatna protokola št. 13 in 14 k Srednjeevropskemu sporazumu o prosti trgovini. S Sporazumom o spremembi Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini se sporazum dopolni s posebno določbo o prenehanju veljavnosti sporazuma s pristopom pogodbenice k Evropski uniji ter se zaradi pristopa Poljske k Evropski uniji vloga depozitarja sporazuma prenese na Bolgarijo. Dodatni protokol št. 13 k Cefti vsebuje tehnični popravek pravil o poreklu blaga. Z Dodatnim protokolom št. 14 pa je dosežena nadaljnja liberalizacija trgovine s kmetijskimi izdelki med Češko in Slovaško na eni ter Madžarsko na drugi strani.

Države so si izmenjale tudi poglede na prihodnje sodelovanje po vstopu petih držav Cefte v Evropsko unijo. Vse države so si bile enotne, da so dosedanji rezultati v okviru Cefte dobro izhodišče za prihodnost. Menim, da je Cefta odigrala pomembno vlogo pri krepitvi gospodarskih in trgovinskih odnosov med njenimi pogodbenicami, pri povezovanju v Evropi ter prispevala k pripravljenosti na članstvo v Evropski uniji. Z dnem pristopa k Evropski uniji bodo države prenehale biti pogodbenice sporazumov o prosti trgovini, sklenjenih s tretjimi državami, vključno s Srednjeevropskim sporazumom o prosti trgovini. Odnosi med petimi državami Cefte, ki bodo postale članice Evropske unije, ter državami, ki bodo v Cefti ostale, se bodo nadaljevali na podlagi pridružitvenih sporazumov, ki ju imata Bolgarija in Romunija sklenjena z Evropsko unijo, oziroma na podlagi stabilizacijskega pridružitvenega sporazuma Hrvaške z Evropsko unijo. Ti sporazumi bodo pripomogli, da ta sprememba ne bo boleča ne za ene ne za druge države.

V tem 10-letnem obdobju Cefte smo države, ki smo danes tukaj zbrane, dosegle zelo veliko. Članstvo v Evropski uniji, ki je cilj nas vseh, je za pet držav skoraj že dosežen cilj. Prepričana sem, da ga bodo tudi preostale države zelo kmalu dosegle. Veseli me, da lahko v imenu vseh nas poudarim, da je Cefta na tej poti odigrala pomembno vlogo. Verjamem, da bo obdržala takšno vlogo in pomen tudi v prihodnje. Zato menim, da mora Cefta po pristopu petih držav k Evropski uniji ostati odprta za nove kandidatke. V tej luči v pristopu Hrvaške k Cefti vidim novo spodbudo za razvoj povezave in za druge države v regiji, da kandidirajo za pristop k sporazumu.

Dovolite mi, da zaželim veliko uspehov Republiki Bolgariji, ki bo v prihodnjem letu prevzela dve funkciji: postala bo novi depozitar Cefte in prevzela predsedovanje Cefti."

Sporočila za javnost: